domov

Zakaj digiCEN?

Področja uporabe

3D digitalizacija

Vzvratno inženirstvo

Meritve (merilni protokoli)

digiCEN v medijih

Primeri (galerija)

ATOS II 400 in SO

Povezave

Kontakt

3D digitalizacija

Obstaja več različnih sistemov za 3D digitalizacijo realnih modelov in sicer: 

• dotični,
• brezdotični, ki se naprej delijo na: laserske, optične in rentgenske ter
• hibridni.

Dotični in laserski 3D digitalizatorji so strokovni javnosti relativno dobro poznani, medtem ko so optični digitalizatorji novejši, ampak v zadnjih 10 letih vse bolj povečujejo tržni delež. Za dotične in laserske sisteme za digitalizacijo je torej značilno to, da nudijo relativno veliko natančnost pri merjenju. Njihova velika pomanjkljivost pa je čas, ki je potreben za digitalizacijo, ter pri slednjih sestavljanje večjih meritev v skupni projekt.

Optični digitalizatorji so zasnovani na principu zajemanja slike preko kamere, ki nato s pomočjo ustreznega programa pripravi računalniški model. Natančnost, ki jo lahko dosegamo s temi digitalizatorji je odvisna predvsem od kakovosti kamer, ki snemajo želeni objekt. Seveda je pri zelo majhnih natančnostih natančnost odvisna tudi od valovne dolžine svetlobe.
Največje prednosti tovrstnih sistemov pa so naslednje:

• izredno hiter postopek digitalizacije,
• navzgor sistem dimenzijsko praktično ni omejen,
• sistemi so prenosljivi (možnost digitalizacije na terenu),
• doseganje natančnosti (deklarirana natančnost na SO je do 2 µm),
• in druge.

  
3D digitalizacija ultra lahkega letala (naročnik Airnet) in 3D digitalizacija orodja na terenu (naročnik Emo orodjarna)

Rentgenski digitalizatorji delujejo na principu obsevanja modelov z rentgenskimi žarki ter na osnovi prehoda RTG žarkov preko modela ustvarjajo sliko modela. Sistemi za RTG digitalizacijo se uporabljajo predvsem na področju digitalizacije votlih modelov, pri katerih se pokaže bistvena prednost le-teh v primerjavi z ostalimi tipi digitalizacije. Noben od prej naštetih sistemov nam namreč ne omogoča digitalizacije votlih izdelkov, digitalizacije napak v materialu..., kar tem sistemov štejemo v velik plus, pomanjkljivost pa je žal velikost digitaliziranih objektov.

Konkurenčni sistem RTG digitalizaciji pa predstavlja hibridni digitalizator, ki na osnovi destruktivnih metod in digitalizacije s kamerami digitalizira zahtevani model. Hibridni način digitalizacije nam omogoča digitalizacijo praktično vseh vrst materialov in ne glede na obliko in geometrijsko zahtevnost. Ima pa dve veliki pomanjkljivosti, ki sta omejenost z velikostjo digitaliziranega izdelka in pa dejstvo, da je model po digitalizaciji uničen.

CAD obdelava podatkov dobljenih z digitalizacijo

Sama  digitalizacija nam največkrat ne pomeni ničesar, če za postopkom digitalizacije ne uporabimo ustreznih postopkov obdelave dobljenih CAD modelov. Tipična izhodna datoteka iz sistemov za digitalizacijo je t.i. datoteka mreže točk >>mesh of points<<. Digitalizatorji višjega razreda nudijo poleg sistema digitalizacije tudi sisteme za triangulacijo točk in s tem omogočijo izdelavo STL datotek, ki služijo za  lažjo nadaljnjo obdelavo, v nekaterih primerih pa prestavljajo tudi končno rešitev digitalizacije. Vendar v nobenem primeru ne dobimo kot izhod »feature based« model, to je model z izdelanimi osnovnimi gradniki (krivulje, površine, radije, ostre kote, in drugo). Zato moramo izhodne datoteke ustrezno obdelati. Obdeluje pa se jih v posebnih modulih za reverse engineering, ki so sestavni del večjih CAD sistemov (npr. Unigraphics, Cimatron, TEBIS, DelCAM, Catia…). Glej vzvratno inženirsto!

digiCEN uporablja za digitalizacijo optični brezdotični digitalizator ATOS II 400 (srednji in veliki objekti) in ATOS SO (majhni objekti).